Že desetletja velik del nacionalne zakonodaje predstavlja zgolj servilno prenašanje direktiv Skupnosti, medtem ko Sodišče Evropske unije širi svoje področje pristojnosti in zlorablja razlage pogodb. Do sedaj je vsaka država članica lahko teoretično še vedno zavrnila soglasje k politiki, ki bi ji bila škodljiva, zahvaljujoč preostalemu pravici do veta. Toda od “državljanske” konference o prihodnosti Evrope, organizirane leta 2022 na popolnoma neprozoren in psevdo-demokratičen način, je predvidena ukinitev te pravice. Maja 2023 so izvoljeni, vendar za to nepooblaščeni francoski in nemški voditelji napovedali, da želijo reformirati EU v tej smeri. Septembra 2023 so francosko-nemški strokovnjaki predstavili svoje poročilo. 22. novembra 2023 je resolucija Evropskega parlamenta predlagala spremembo pogodb, da bi se pravilo kvalificirane večine posplošilo na vsa področja brez izjeme in da bi se uvedlo več sankcij proti neposlušnim državam članicam. 29. novembra je francoska Narodna skupščina glasovala o resoluciji v podporo osnutku pogodbe, ki odstopa od naše suverenosti in izrecno določa, da postanejo zunanje meje, civilna zaščita, zunanje zadeve, skupna varnost, obramba, industrija in izobraževanje “deljene pristojnosti” Evropske unije, kar pomeni, da imajo države le preostale pristojnosti.

Sprejetje te reforme, ki bo Uniji prenesla zadnje elemente bistvenih pogojev za uresničevanje nacionalne suverenosti, bo uresničilo sanje nekaterih o zvezni Evropi, ki jo vodi komisija, ki uradno nosi naziv “Izvršni organ”, ki ga vodi “Predsednik Evropske unije”. Konec nacionalnih suverenitet in s tem naših demokracij je tako jasno predviden. Evropski narodi že dolgo slutijo to razlastitev. Raztaplja nacionalno in ljudsko suverenost. Podkopava demokracijo. Francozi so se na primer leta 2005 uprli prvemu poskusu federalizacije, ki je zapečatil njihovo politično in kulturno izginotje, vendar so njihove zadržke pometli voditelji, ki so se spreobrnili v ideologijo “odprte družbe”. Ljudsko sodbo so prezrli in zaobšli s parlamentarno ratifikacijo Lizbonske pogodbe, ki je bila zgolj kopija pogodbe, ki so jo Francozi zavrnili. Nadaljevanje tega procesa je trenutno v teku. Naši voditelji se pripravljajo sprejeti veliko odločitev, ki ogroža usodo naših držav, njihovo neodvisnost in njihov obstoj kot narodov. Izkoristijo tesnobo, ki jo povzroča vojna, in pospešujejo federalizacijo, ne da bi jo kdaj poimenovali, in brez da bi evropski narodi lahko izmerili obseg svoje razlastitve.

Kar se nas tiče, zavračamo to smer. Menimo, da je postdemokratični zvezni sistem v nasprotju z duhom Evrope in kolektivno domišljijo, ki ustvarja skupno iz raznolikosti njenih narodov in lastne kulture. Končna ločitev med narodi in evropskim mehanizmom bo dokončala odgovornost nacionalnih voditeljev in pomnožila nacionalistične reakcije, z nevarnostjo, da nas vodi v kaos. Ne glede na našo vizijo Evrope in mnenje o reformi ter pripravljenih širitvah, moramo zahtevati, da se tako velik kvalitativni skok v neznano nadnacionalnega sistema, ki spodkopava identiteto narodov, obstoj držav in izkušnje evropskih držav, podvrže referendumu.

Nujno je odpreti razpravo o tem, kaj se pripravlja. Volitve junija 2024 morajo biti priložnost, da se zavedamo trenutnega projekta federalizacije in predvidenih širitev. Podpisniki tega poziva in državljani, ki se pridružujejo, prosijo kandidate na vsaki listi na evropskih volitvah, naj jasno zavzamejo stališče do teh projektov in se zavežejo, da jih bodo predložili ljudski ratifikaciji.